nedelja, 19. januar 2014

Predavanje o Energetsko učinkoviti gradnji

V zadnjih tednih smo po medijih pogosto zasledili besedne zveze „energetsko učinkovita gradnja“ in „energetska izkaznica.“ Pred novo gradbeno sezono bo vse bodoče graditelje gotovo zanimalo kaj morajo pri gradnji upoštevati in kaj je koristno da storijo, kljub temu, da ni predpisano; kaj je v resnici „pasivni objekt,“ kakšne so razlike med gradbenimi materiali; kako naj se izvede ogrevanje, zračenje, osvetlitev prostorov, rekuperacija; ali je smiselno sanirati objekt in kako; ter kako takšen podvig financirati (finančne spodbude).
Predavala bosta g. Dominik Pongračič, izvajalec energetskega svetovanja v Lenartu in mag. Miha Praznik iz ZRMK.

Predavanje bo v sredo 5.2.2014 ob 17.00 v Centru Slovenskih goric na Trgu osvoboditve 9 v Lenartu.

Vstopnine ni.


Izak Matej Ciraj, predsednik Društva Mi za vse nas

Teme:
1. razčlenitev osnovnih pojmov - pasivni objekt, skoraj nič-energijska stavba, energetska izkaznica za različne objekte in plan implementacije energetske izkaznice, škodljive posledice napak pri gradnji;
2. načrtovanje in izvedba energetsko učinkovite novogradnje stanovanjske hiše (predstavitev različnih sistemov - opečna gradnja, montažni objekti, porobeton; načrtovanje in izvedba ogrevanja, zračenja, osvetlitve prostorov, predstavitev sistema rekuperacije za ogrevanje in hlajenje prostorov);
3. energetska sanacija objektov: kam se obrniti na pomoč, ugotavljanje zatečenega stanja, izgube skozi okoliška tla, stavbno pohištvo, fasado, streho, toplotni mostovi, sanacija:
- balkonov brez toplotno-izolacijskega člena,
- oken in okenjskih špalet,
- fasad in fasadnih podzidkov,
- kleti,
- dimnikov,
- sistemov ogrevanja za stavbo in za sanitarno vodo;
4. Predstavitev finančnih spodbud za energetsko sanacijo enostanovanjskih in večstanovanjskih objektov in priprava in izpeljava projekta energetskih sanacij enostanovanjskih in večstanovanjskih objektov.

nedelja, 12. januar 2014

Škodljivost kurjenja plastike - poročilo


Ključne ugotovitve predavanja in razprave

Društvo je 27.12.2013 gostilo dr. Jožeta Juršo z Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je predaval o onesnaževanju zraka s kurjenjem različnih snovi s poudarkom na škodljivosti kurjenja plastike.

Predavanje je v obliki pdf - zgoščena prezentacija - dostopno na tej povezavi.

Neposredna škodljivost kurjenja plastike

Posebej nevarno je kurjenje odpadkov na prostem ali v malih kurilnih napravah, kar poleg povečanega števila delcev PM10 povzroča še emisije policiklični aromatičnihogljikovodikov (PAH) + dioksinov + benzena + polikloriranih bifenilov (PCB) + težkih kovin (arzen, kadmij, nikelj, krom)+ žveplovih in dušikovih oksidov, kar poleg ostalih bolezni zaradi izpostavljenosti povzroča še:
  • dražanje očesne sluznice,
  • draženje dihanja, izzove kašljanje, pekoč občutek v dihalih,
  • pri ljudeh z obstoječimi boleznimi dihal in srčno-žilnih bolnikih slabša stanje teh bolezni, vključno z izzovenjem srčne ali možganske kapi,
  • ob dolgotrajni izpostavljenosti (10-20 let) lahko navedene snovi učinkujejo na centralni živčni sistem ali povzročijo raka,
  • benzen lahko povzroči levkemijo,
  • nikelj, kadmij, krom, PAH lahko povzročijo raka pljuč.

Bistveni zaključki razprave:
  • kurjenje plastike je problem,
  • načini preprečevanja kurjenja škodljivih snovi se lahko doseže:
    • pozitivno stimulacijo:
      • zbiranje plastenk in vračilo kavcije (kot "povratna naknada" na Hrvaškem),
      • osveščanje o škodljivosti,
    • kaznovanjem:
      • Zakon o varstvu okolja daje podlago za globe zaradi različnih kršitev:
        • zaradi ne-ločevanja odpadkov,
        • zaradi kurjenja v naravi zaradi požarne varnosti,
        • zaradi kurjenja nasploh, kar je v pristojnosti občin,
        • zaradi kurjenja neprimernih snovi v kurilni napravi (vse vrste peči),
  • društvo se bo zavzemalo za pozitivno stimulacijo:
    • uporaba oz. uvedba povratne embalaže oz. vračila kavcije ob vračilu embalaže oz. promovirala alternativne načine zbiranja embalaže (tudi za običajne plastenke bi bilo primerno uvesti „povratno naknado“, kot jo poznajo na Hrvaškem),
    • osveščanje onesnaževalcev; škodljive snovi se nalagajo v naravi, npr. na poljščinah, in se prej ali slej vrnejo v prehrambeno verigo - najbolj škoduje otrokom!
    • predlagalo občinam sprejemanje predpisov za urejanje te problematike;
  • posameznik je običajno premalo močan ali motiviran, da bi kaj spremenil, zato je civilna iniciativa dobrodošla - v obliki društva,
  • v primeru, da pozvani posameznik na opozorilo Društva ne bo reagiral, se bo prijavo posredovalo pristojnim službam.

Društvo je del civilne iniciative in bo v skrbi za zdravo okolje opravilo tista dejanja, ki jih posameznik ne more ali ne želi, ker se ne želi izpostaviti ali priti v konflikt z okolico (čeravno po nedolžnem).

Zato bo sprejemalo (anonimne) prijave kršitev (kurjenje plastike in druge kršitve) preko spletnega obrazca in pozvalo kršitelja k prenehanju izvajanja kršitev. V prvi vrsti torej pozitiven pristop in osveščanje. V primeru, da odziv ne bi bil primeren pa bo društvo kršitev posredovalo pristojnim službam in od njih terjalo ukrepanje vključno z opominjanjem k hitremu delu. Informacije o storjenem bo društvo objavilo na svoji spletni strani.


Sankcije

Kakšne pristojnosti ima inšpektorat, kakšne policija in kakšne redarstvo?
Inšpektor lahko uvede monitoring (nadzor in preverjanje kurjenja, vključno z analizo) in kaznuje kršitelja (npr. fizične osebe od 1.200 do 4.100 eur, pravne osebe od 4.000 do 40.000 eur).
Policija se s tem ukvarja, če gre za kaznivo dejanje - hujša oblika onesnaževanja.
Redarstvo ima pristojnosti, če jih določi občina z odlokom.


Druge ugotovitve:

Vse več objektov se ogreva na trda goriva.
V zadnjem času se je povečalo ogrevanje na trda goriva, kjer zaradi starih kurilnih naprav pride do izločanja škodljivih snovi. Koncentracija je zaradi povečanega sežiganja in vremenskih razmer pozimi večja in torej bolj škodljiva.
Drva, uporabljena za kurjenje v pečeh, bi morala biti zračno sušena najmanj 2 leti in imeti manj kot 20% vlage, kar poveča učinkovitost za 20 % (zmanjša porabo za 20%) in zniža emisije za 20%. V Sloveniji se drva običajno suši manj časa.
Ena od zvez občin se je že obrnila na ministrstvo za urejanje te problematike, tako da obstaja tudi interes za ureditev te problematike pri vodstvih občin, kar je spodbudna informacija.

Navodila - priporočila za pravilno kurjenje v malih kurilnih napravah, kar zmanjšuje porabo drv in zmanjšuje izpuste prašnih delcev, so dostopna na povezavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje:


Kurjenje sena ali kompostiranje?
Kurjenje biomase v naravi urejajo predpisi o požarni varnosti. Samo po sebi kurjenje vejevja in druge odpadne biomase ni škodljivo, lahko pa povzroča smrad. Sprošča se tudi CO2, ki je bil naložen v biomasi, s tem pa se po nepotrebnem doprinaša k učinku tople grede. Zato Društvo ne podpira kurjenja biomase izven kurilnih naprav (torej zažiganje vej, sena ipd.), pač pa predlaga kompostiranje.

Obstajajo celo prizadevanja za splošno prepoved kurjenja v naravi in hkratno spodbujanje kompostiranja kot koristno uporabo biomase. Kurjenje biomase izven kurilne naprave namreč nima nobene dodane vrednosti: v zrak se izpusti CO2, ne segreva se noben objekt, niti se s tem ne pripravlja živil, dim onesnažuje okolje s smradom in trdimi delci (običajno se kuri neposušeno biomaso).
Po oceni Društva Mi za vse nas je v Slovenskih goricah mogoče brez težav poskrbeti za kompostiranje vse odvečne biomase. To je mogoče doma z uporabo malih drobilnikov vej, ki so cenovno dostopni, mogoče pa si jih je tudi izposoditi. Med večjimi pridelovalci odvečne biomase (kmetje, ki krčijo zaraščene parcele, čiščenje jarkov), običajno ta problem ne obstaja, ker se veje zveže v svežnje („bašlje,“ „butare“) ali jih zmeljejo v sekance. Poleg navedenega je mogoč odvoz biomase k Saubermacherju, ki jo predela v kompost. Od slednjega so vsa gospodinjstva prejela tudi zloženke o kompostiranju (v zadnjih 6-ih letih že 2 krat).

Društvo Mi za vse nas se glede na navedeno zavzema za splošno prepoved kurjenja izven kurilnih naprav. Izjema od tega so organizirana kresovanja, odprt ogenj za pripravo hrane, taborni ogenj ipd. Podredno je mogoča prepoved kurjenja v naravi glede na letni čas, dan v tednu, priložnostno, vreme, vrsto biomase in okolje. Slednja možnost pomeni tudi večjo možnost nesporazumov ter zlorab in lahko zato pomeni tudi neučinkovito ureditev, zato je potrebna pri določanju pravil prav posebna natančnost.


Zaključimo lahko, da je na področju kurjenja odpada, še posebej umetnih mas (plastika, guma), pa tudi drugih nečistih odpadnih snovi (usnje, umazana/vlažna drva), potrebno osvestiti prebivalstvo, da ne bo s svojim ravnanjem škodovalo sebi, niti okolici. V to se morajo vključiti predvsem posamezniki z medsebojnim osveščanjem, pa tudi občine s sprejemanjem in izvajanjem ustreznih odlokov. K temu zopet jih najbolj lahko spodbudijo volivci.


Slovenske gorice, 27. 12. 2013 Izak Matej Ciraj, predsednik


..............................
Rezultati ankete:

30 % anketirancev meni, da je kurjenje plastike resen problem,
da je problem pa 60%
le 10% jih meni, da to ni problem.
90% jih meni, da je tovrstno predavanje potrebno in koristno.